Nepravilni izračuni pri organizaciji prezračevanja na koncu povzročijo pojav plesni, plesni in vlage v stanovanju ali hiši. Izračuni izmenjave zraka so potrebni že v fazi načrtovanja, potem po končani prenovi ne bo treba reševati težav.
Vzroki za težave s prezračevanjem
Ravnovesje izmenjave zraka v prostoru je potrebno za normalno počutje ljudi v njem. Če so težave s prezračevanjem, ni dovolj svežega zraka in se zaradi tega nabirajo neprijetne vonjave, vlažnost postane neugodna, pojavi se plesen. Ti znaki kažejo na potrebo po preverjanju prezračevalnega sistema.
Razlogi so naslednji:
- Vgrajena plastična okna. Za takšne strukture je značilna visoka stopnja tesnosti, zato v notranjost ne prodre dovolj svežega zraka, tudi če ni težav z izpušnim prezračevanjem.
- Zračni kanali so zamašeni ali puščajo. Zaradi tega je pretok zraka moten, vodna para in vonjave se ne odstranijo, pojavi se plesen.
- Izvedena je prenova. Pomembne transformacije povzročijo spremembe začetnih pogojev za izračun prezračevanja, zato lahko sistem deluje slabše ali sploh ne deluje.
Če pregled pokaže, da vsi elementi delujejo pravilno, je težava v napačni zasnovi prezračevalnega sistema že od začetka. Kršitve se kažejo v pomanjkanju vleke.
Standardi izmenjave zraka
Pri izvajanju osnovnih izračunov prezračevalnih sistemov se uporabljajo standardi za površino, množico ter sanitarne in higienske standarde.
- Standardna prostornina prezračevanja na površino je 3 m3/h na 1 m2. Število stalnih prebivalcev se ne upošteva.
- V skladu s sanitarnimi in higienskimi standardi se izmenjava zraka izračuna glede na število stalnih prebivalcev: 60 m3/h za vsako osebo, če gre za prostor, v katerem se pogosto zadržujejo tujci, dodajte 20 m2 za vsako začasno prisotno osebo.3/h
- Standardi večkratnosti predlagajo upoštevanje namena prostora. Množica kaže, kolikokrat je treba v eni uri zamenjati ves zrak v prostoru.
Pri izdelavi projekta se upošteva še ena značilnost: izpušne in dovodne odprtine niso nameščene v isti sobi. Pomembno je, da se dotok izvaja skozi bivalne prostore: spalnica, dnevna soba, otroška soba, napa pa se nahaja v prostorih servisa: kuhinja, kopalnica, stranišče. Z upoštevanjem tega pravila se neprijetne vonjave ne bodo širile v bivalne prostore.
Ruski standardi so veliko strožji od evropskih ali ameriških. Poleg tega domači standardi upoštevajo posebnosti podnebja in arhitekture.
Preverjanje izmenjave zraka vključuje določanje vlečne sile. K pokrovu morate približati vžigalico ali trak papirja. Odklon plamena ali pločevine proti napi kaže na normalno delovanje sistema. Če ni opaznega gibanja toka, je volumen prezračevanja zanemarljiv. To je posledica zamašenih kanalov ali napak v projektu.
Metode za izračun prostornine zraka v zaprtih prostorih
Pri izračunu zmogljivosti prezračevanja se uporabljajo najpomembnejši parametri za določen prostor.
Priljubljene metode za izračun menjalnih tečajev zraka:
- Po območju: S × 3 m3/h, Kje S – območje prostora, za katerega se izračuna dovodno in izpušno prezračevanje, 3 m3/h – konstantna vrednost.
- Po sanitarnih standardih: 60 m3/h×A + 20 m3/h×B, Kje A – število stalnih prebivalcev, B – količinsko začasno prisoten.
- Glede na menjalni tečaj zraka: L=N×V. n – nadomesti se koeficient iz tabele SNiP in V – prostornina prostora – znana površina ali dolžina in širina, pomnoženi med seboj in pomnoženi z višino stropov.
Za izračun prostornine zraka v prostoru, ki naj bi pretekel na uro, se izvajajo bolj zapletene računske operacije.
Metoda za izračun frekvence ali volumna izmenjave zraka na podlagi odvečne toplote je sprejeta kot osnovna, kadar je v prostoru vir visoke temperature.
Formula za izračun prostornine zraka: L=3,6×Qizl/(ρ×c× (tpremagati–tpr)) (m3/uro), kjer:
- Qizl – proizvedena toplota v W;
- ρ — gostota zraka v kg/m3;
- z – masna toplotna kapaciteta zraka;
- tpremagati – temperatura odpadnega zraka v °C;
- tpr – temperatura dovodnega zraka, °C.
Za izračun sproščanja vlage se uporablja formula: L= W/(ρ(dyd–dpr) (m3/uro), kjer:
- W – odvajanje vlage;
- ρ — gostota zraka v kg/m3;
- dyd– količina vlage v odvajanem zraku;
- dpr– količino vlage v dovodnem zraku.
Določitev izmenjave zraka z emisijami plinov se izvede po formuli: L=K/(Kgdk–Kpr) (m3/uro), kjer:
- TO – masno količino sproščenih plinov;
- Kgdk – zgornja meja normalne meje koncentracije plina;
- Kpr – koncentracija plinov v dovodnem zraku.
Določitev parametrov prezračevanja na podlagi izračuna izmenjave zraka po nevarnostih se izvaja za prostore, v katerih je povečana koncentracija škodljivih snovi: tobačni dim, formaldehid, bencinski hlapi itd. Bistvo metode je določiti količino svežega zraka, potrebno za zmanjšanje koncentracije škodljivih snovi na sprejemljive vrednosti.
Pri izračunu zmogljivosti prezračevanja se uporablja formula Ln,vr=mro/(qoz–qn), Kje
- mro – masa sproščenih škodljivih snovi na uro, v mg/h;
- qoz – najvišja dovoljena koncentracija škodljivih snovi v zaprtih prostorih, v mg/m3;
- qn – koncentracija škodljivih snovi zunaj, v mg/m3.
Iz tega je razvidno, da se izračun izmenjave zraka po nevarnostih izvaja podobno kot izračun po emisijah plinov. Uporablja se ista formula.
Izračuni izmenjave zraka
Naravno prezračevanje je zagotovljeno z zračnim vlekom. Ne uporablja se nobena oprema. Pri izračunu projektov prezračevalnih sistemov za stanovanjske in industrijske prostore se pogosto uporablja metodologija za določanje produktivnosti po večkratnosti in sanitarnih standardih.
Pripravljalna faza izračuna z večkratniki vključuje sestavljanje seznama vseh prostorov z navedbo njihove prostornine (V). V dobimo tako, da površino pomnožimo z višino stropov. Na primer:
- dnevna soba – 25 m2 (75 m3);
- spalnica – 16 m2 (48 m3);
- otroška soba – 12 m2 (36 m3);
- kuhinja – 15 m2 (45 m3);
- kopalnica – 5 m2 (15 m3);
- WC - 3 m2 (9 m3);
- hodnik – 7 m2 (21 m3).
Nato se v skladu s SNiP za vsako sobo izračuna količina izmenjave zraka ob upoštevanju norm večkratnosti in zaokroževanje vrednosti na večkratnik petih:
- dnevna soba – 25 m3×3m3/h=75 m3;
- spalnica – 48 m3×1=50 m3;
- otroška soba – 36 m3×1=40 m3;
- kuhinja – 45 m3, ne manj kot 90 m3;
- kopalnica – 15 m3, ne manj kot 25 m3;
- WC – 9 m3, ne manj kot 50 m3.
Za hodnik se normalna prostornina izmenjave zraka izračuna glede na površino: 7 m2×3m3/h=21 m3, saj standardi ne določajo množice za to sobo. Za dnevno sobo se prostornina izmenjave zraka v tem primeru izračuna tudi glede na površino.
Nato se izvede izračun skupne izmenjave zraka dovodnega prezračevanja, pri čemer seštejejo vrednosti, dobljene za prostore, kjer je nameščen dovod:
- dnevna soba – 75 m3;
- spalnica – 50 m3;
- otroška soba – 40 m3.
Izkazalo se je 165 m3.
Po izračunu izpušnega prezračevanja se izkaže:
- kuhinja – najmanj 90 m3;
- kopalnica – najmanj 25 m23;
- WC – najmanj 50 m3.
Rezultat 165 m3/h Če primerjamo zneske, ugotovimo, da so v tem primeru enaki, torej je glavni pogoj izpolnjen. Če se je količina dovodnega zraka izkazala za večjo od odvzete prostornine, je bilo treba najti razliko med vrednostmi in povečati presek nape, da bi izenačili kazalnike.
Izračun v skladu s sanitarnimi standardi se izvede na naslednji način. Na primer, v spalnici sta vedno 2 osebi, 2 osebi v dnevni sobi in 1 oseba v otroški sobi. Poleg tega sta lahko v dnevni sobi začasno prisotni do dve osebi. Izračuni bodo videti takole:
- spalnica – 2×60m3/h=120 m3/h;
- dnevna soba – 2×60 m3/h + 2×20m3/h=160 m3/h;
- otroška soba – 1×60 m3/h=60 m3/h
Skupni dotok: 340 m3/h
Napa se izračuna v skladu s standardi SNiP in se poveča na indikator skupnega dotoka:
- kuhinja – 240 m3;
- kopalnica – najmanj 50 m23;
- WC – najmanj 50 m3.
Odvečni volumen izmenjave zraka skozi napo se porazdeli med vse "umazane" prostore ali le nekatere.
Izračuni površine se izvedejo tako, da se skupna površina hiše pomnoži s 3 m3/h in to količino na enak način porazdelite med kuhinjo, kopalnico in straniščem.
Izbira prečnega prereza kanala
Prezračevalni sistemi so lahko kanalski ali brezkanalni. V prvem primeru se pri izračunu prezračevanja za stanovanjske in industrijske prostore določi prečni prerez rešetk zračnih kanalov. Splošno velja pravilo, da morata biti dolžina in širina prezračevalnega kanala v razmerju 3:1, pri čemer naj bo hitrost po glavnem kanalu 5 m/s, na odcepih pa 3 m/s.
Za določitev prečnega prereza zračnega kanala se uporabljajo posebni diagrami. Na eni strani imajo lestvico volumna prezračevanja, na drugi strani pa hitrost zraka v m/s. Presečišče najdemo tako, da na skali hitrosti zraka izberemo vrednost 5 m/s in na skali volumna izmenjave zraka izračunano vrednost potrebne količine dovodnega zraka. To določa površino prečnega prereza za pravokotni kanal ali premer za okrogel kanal. Po izračunu parametrov za glavni kanal se izračunajo značilnosti za veje.
Če je izpušnih kanalov več, se prostornina izmenjave zraka najprej deli s številom kanalov.
Če so vsi izračuni narejeni pravilno, bo po namestitvi prezračevalnega sistema v stanovanju ali hiši vedno udobna mikroklima. Z uporabo predstavljenih formul in pravil lahko oblikujete novo prezračevanje ali spremenite staro.
