Zvezni zakon o oskrbi z vodo in sanitarijah v trenutni različici

Vlaga vstopi v stanovanja v večnadstropnih stavbah ali zasebnih hišah, povezanih s centralnim sistemom, skozi cevovode iz naravnih virov. Kakovost vode v rekah in jezerih ter arteških vodnjakih mora biti v skladu s sanitarnimi standardi. To velja tudi za inženirske objekte, vodovode in čistilne postaje. Nečistoče v odpadni vodi ne smejo presegati ravni, ki jih določa SanPiN, in jih je treba pred izpustom v naravno okolje očistiti. Vse te točke so navedene v Zveznem zakonu št. 416 "O oskrbi z vodo in sanitarijah". Zakonodaja ureja tudi razmerja med potrošniki in dobaviteljskimi organizacijami.

Kaj ureja zvezni zakon "o oskrbi z vodo in sanitarijah"

Državna duma je normativni akt sprejela že leta 2011. Toda zvezni zakon velja še danes. Spremembe in spremembe se izvajajo v skladu s sodobno resničnostjo. Dokument ureja vsa razmerja na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja odplak.

Glavne točke, ki so predmet zakonodajne ureditve:

• Kakovost in varnost vlage, ki se dobavlja potrošnikom prek omrežij za oskrbo s hladno in toplo vodo, vključno z odprto oskrbo z vodo iz virov toplote. To je potrebno za ustvarjanje ugodne sanitarne in epidemiološke situacije v državi.
• Varnost gospodinjskih in industrijskih odpadnih voda, ki se izpuščajo v vodna telesa.
• Pravila za oskrbo s toplo vodo in zagotavljanje njene kakovosti.
• Komercialno obračunavanje pitne vlage in odpadne vode, to je določanje količine dobavljene in prejete vode v določenem času z merilniki ali računsko metodo.

Kakovost in varnost pomenita niz lastnosti vode, vključno s fizikalno-kemijskimi, biološkimi, organoleptičnimi kazalci, vključno s temperaturnimi lastnostmi.

Nianse oskrbe z vodo vojaških in obrambnih objektov so določene z dodatnimi odloki ruske vlade.

Temeljne določbe

Ureditveni akt je namenjen potrditvi politike vlade glede oskrbe prebivalstva z vodo in ohranjanja ekološkega ravnovesja pri sprejemanju odpadnih voda. Osnovni pojmi, razkriti v zakonu:

• varovanje zdravja Rusov z zaščito kakovosti dobavljene vlage;
• povečanje ekonomske in energetske učinkovitosti vodovodnih in kanalizacijskih omrežij;
• kakovostno čiščenje odpadne vode;
• razvoj novih tehnoloških rešitev in uvajanje sodobnih naprav;
• dostopnost sprejemnih in iztočnih tekočin.

Zakon ureja oblike in načine upravljanja vodovodnih in sanitarnih sistemov ter razmerja med dobavitelji in odjemalci.

Dokument potrjuje jamstva države prebivalstvu. Ti vključujejo:

• zagotavljanje potrošnikom hladne in tople vode, možnost odstranjevanja fekalnih odpadkov;
• dostopnost vodnih virov za vse državljane;
• vzpostavitev učinkovitega delovanja centralnega omrežja za oskrbo s toplo in hladno vodo ter kanalizacije;
• privabljanje naložb v industrijo;
• preglednost dela organizacij, ki se ukvarjajo z oskrbo in odvajanjem vode.

Upoštevani so tudi ekonomski dejavniki ter značilnosti nadzora kakovosti in pregledovanja odpadne vode pred izpustom v naravne vire ali tla.

Zadnje spremembe

Revizija normativnega akta se izvaja vsako leto v skladu s spremembami v družbi, gospodarskimi spremembami in razvojem inovativnih tehnologij. Spremembe popravljajo zvok klavzul v členih in dodajajo dodatne nianse. Nekatere spremembe v zadnjih treh letih bodo zanimive za uporabnike storitev:

• V 19. delu člena 41.1 je dodan dodatni odstavek. Ureja stroške najemnika, katerih povračilo je možno iz državnega proračuna.
• V 15. odstavku 2. člena je navedeno, da so lahko organizacije, ki se ukvarjajo z dobavo in prevzemom vode od potrošnikov, tudi samostojni podjetniki posamezniki.
• V 2. delu 41.2 člena je navedeno, da mora naročnik plačati dolgove do gospodarske družbe pred iztekom najemne pogodbe.

Zanimiva sprememba se je pojavila v 4. delu 35. člena normativnega akta. Ureja pravila za inšpekcijske preglede organizacij, ki zagotavljajo oskrbo s toplo vodo, oskrbo s hladno vodo in sanitarije. Vključitev inšpekcijskih aktivnosti v letni načrt je možna, če je datum predhodnih inšpekcijskih pregledov potekel.

Najnovejši dodatki so začeli veljati v začetku leta 2019.V celoti je zamenjano 5. poglavje, katerega tema je bila varstvo okolja na področju vodooskrbe. Namesto tega je bilo oblikovano 5. poglavje (1), ki ureja ureditev odvajanja odpadnih voda v centralne kanalizacijske sisteme. Poostren je nadzor nad onesnaževanjem iz gospodinjskih in industrijskih kanalizacij.

Po novem poglavju so bili naročniki razbremenjeni obveznosti izdelave in dogovora o standardih za dopustne izpuste. Zdaj bi to morale storiti lokalne oblasti mest, kjer so položena vodovodna in kanalizacijska omrežja. Ob tem upoštevajo vse zahteve, ki so predpisane v vodnem zakoniku, predpisih, ki urejajo sanitarno-epidemiološko stanje v državi in ​​varstvo okolja.

Naročniki so dolžni izdelati akcijski načrt za zmanjšanje količine odpadne vode, če so dvakrat ali večkrat presegli norme ali dovolili enkraten izpust, vendar v trikratni količini. Ta načrt bodo morali potrditi lokalni odbori za ravnanje z okoljem in okoljsko varnost.

Isti del zveznega zakona navaja naročnikom, da morajo:

• zgraditi in posodobiti VOC ali najeti od poslovnih organizacij;
• ustvarite sisteme za recikliranje vode;
• uvesti sodobne proizvodne tehnologije, izboljšati kakovost storitev, izvajati redna dela za zmanjševanje količine onesnaževal v odpadnih vodah.

Spremenile so se kazni za kršitelje standardov za odpadne vode. Če so med letom dvakrat ali večkrat presežene ali so ravni onesnaženosti višje od običajnih, se takšne kršitve štejejo za hude. Naročnik bo kaznovan za okroglo vsoto. Pristojbine za preseganje standardov in kazni bodo odvisne od razreda odpadka.

Zakonodajne nianse, pomembne za porabnike vode

Nekateri členi se od sprejetja zakona niso spremenili. Tisti, ki jih zanima kakovostna voda in prihranek pri komunalnih storitvah, pa bi jih morali pogledati.

13. del 18. člena govori o tem, kako plačati povezavo s centraliziranim omrežjem. Višino stroškov izračuna gospodarska organizacija. V primeru, da je naročnik zahteval večjo količino vode ali potrebuje presežek količine odpadne vode, se plačilo za porabljeno vodo obračuna individualno. Priključek ni vključen v ta znesek, plača se posebej. V tem primeru so stroški odvisni od oddaljenosti priključnega mesta in največje dovoljene obremenitve vodovodnega omrežja.

20. člen govori o tem, kaj je predmet komercialnega računovodstva. Plačajo za pretok vode, ki se dobavlja prebivalcem večnadstropnih stavb ali zasebnih hiš, priključenih na centralizirano omrežje, pa tudi za odpadno vodo in njihovo naknadno čiščenje. Plačilo vključuje prevoz tekočin po ceveh in začetno pripravo za gospodinjske potrebe.

V 21. členu so opisani trenutki, ko ima gospodarska družba pravico omejiti, prekiniti ali popolnoma zapreti dobavo vode ali izpuste v kanalizacijo. 22. člen ureja posebnosti izvajanja popravil na različnih vodovodnih in sanitarnih objektih.

Problemi zagotavljanja kakovosti pitne vode, odstranjevanja in čiščenja odpadnih voda ne izgubljajo svoje pomembnosti. Njihova učinkovita rešitev veliko govori o socialno-ekonomskem in tehnološkem razvoju države ter zanesljivosti stanovanjskih in komunalnih storitev.

Zakonodajna ureditev oskrbe z vodo in kanalizacije je nujna, saj dejavnosti izvajalcev storitev na tem področju predstavljajo potencialno nevarnost za življenje in zdravje občanov ter stanje okolja.